sedem kakramentov katoliške cerkve

Sedem zakramentov katoliške Cerkve

Verjetno poznaš vseh sedem zakramentov katoliške Cerkve: krst, birma, evharistija, pokora (spoved), bolniško maziljenje, sveti red in sveti zakon.

Ko vprašam veroučence, jih bolj ali manj tekoče naštejejo. Zadrega nastane, ko morajo razložiti, kaj so zakramenti.

Kaj so zakramenti ?

Z najpreprostejšimi besedami lahko rečemo, da so zakramenti vidna znamenja nevidne božje milosti, ki jih je postavil Kristus.

S to kratko definicijo smo zajeli vse tri bistvene značilnosti zakramentov:

  • 1. Zunanje znamenje

  • 2. Notranja milost

  • 3. Postavitev od Kristusa

sedem kakramentov katoliške cerkve

Zunanja znamenja

Jezus je pri čudežih, ozdravljenjih in ko je postavljal zakramente uporabljal tudi zunanja (vidna) znamenja. Gluhonemega je ozdravil tako, da je vtaknil prste v njegova ušesa, se s slino dotaknil njegovega jezika, pogledal v nebo in rekel: »Effatha!«, to je »Odpri se«. (prim. Mr 7,33 sl.)

Na bolnike je Jezus polagal roke. Mrtvo deklico je prijel za roko. Lazarju je rekel.«Pridi ven!« (Jn 11,43). Tudi duhovne milosti je delil po vidnih znamenjih. Iz navadnega življenja  je izbral nekatera znamenja, npr. umivanje z vodo ali maziljenje z oljem in besede, ki so ta znamenja spremljala.

Človek lažje spozna nadnaravno stvarnost preko vidnih znamenj. Pri vseh zakramentih, ki jih je Jezus postavil, je uporabljal vidna zunanja znamenja, kot so dejanja, stvari in besede. Tako je upošteval tako telesno kot duhovno plat človeka.

Po Jezusovem zgledu tudi Cerkev uporablja obrede pri obhajanju zakramentov. K obredom spadajo določena dejanja in besede, ki dopolnjujejo obred. Svoj pomen pri obredih imajo še ostala vidna znamenja kot so oblačila, prostor, glasba, petje…

Notranja milost

Pomembnejše od zunanjih znamenj je dejstvo, da zakramenti nekaj podelijo tistemu, ki ne postavlja ovir. To, kar se kaže v zunanjih znamenjih se izvrši v človekovi duši. Na primer, umivanje telesa pri krstu in besede »Jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« očistijo dušo od grehov.

Zunanja znamenja nam kažejo, kaj se izvrši v  človekovi duši. Pri zakramentih človek pride v stik s poveličanim Kristusom. Prejem zakramenta je torej srečanje z Gospodom. Za srečanje pa sta potrebna dva. Zato bomo od Jezusa prejeli več milosti, če bo naša vera večja in bolj iskrena.

Zakramente je postavil Jezus Kristus

Glavni delilec vseh zakramentov je Jezus Kristus. Brez njegovega delovanja zakramenti nimajo nobenega učinka. Ker Jezusa ne vidimo, moramo to dejstvo sprejemati z vero. Duhovnik ali kdo drug, ki podeljuje zakrament je samo posrednik med Jezusom in tistim, ki zakrament prejema.

Kdaj je Jezus postavil zakramente?

Krst

sveti krstIz Svetega pisma vemo, da je Jezus govoril o potrebnosti krsta. Apostolom je naročil naj krščujejo vse narode v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (Mt 28,19).

 

 

 

Birma

birma sveti duhJezus je apostolom obljubil Svetega Duha, ki so ga potem podeljevali že krščenim s polaganjem rok. V Apostolskih delih beremo, da sta Peter in Janez odšla v Samarijo. Za krščene prebivalce so molili, nanje polagali roke in prejemali so Svetega Duha (Apd 8,14-17). Danes bi rekli, da so prejeli zakrament svete birme. Več o sveti birmi si preberi tukaj.

 

 

Evharistija

sveto obhajilo evharistijaEvharistija je bila postavljena, ko je Jezus spremenil kruh v svoje telo in vino v svojo kri ter naročil apostolom, naj delajo isto v njegov spomin. V 1 pismu Korinčanom apostol Pavel piše, da so se že prvi kristjani zbirali k obhajanju evharistične daritve.

 

Sveta pokora

sveta spovedJezus je sam odpuščal grehe. Odpustil je na primer javni grešnici Mariji Magdaleni, apostolu Petru in desnemu razbojniku. Na križu je tudi sam sebe daroval za odpuščanje grehov vsega sveta. Še več, postavil je zakrament svete pokore.

Na velikonočno nedeljo se je namreč prikazal učencem, jih pozdravil in rekel: »Prejmite Svetega Duha, katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni, katerim jih zadržite so jim zadržani« (Jn 20,23).

 

Bolniško mazijenje

bolniško maziljenjeJezus je apostolom naročil naj skrbijo za bolnike, jih mazilijo in nad njimi molijo. S tem je postavil zakrament bolniškega maziljenja.  Po besedah apostola Jakoba maziljenje in molitev (zakrament bolniškega maziljenja) ne lajša samo telesnih bolečin ampak tudi odpušča grehe in tako bolnike tudi duhovno dviga (Jak 5, 14-15).

 

 

Sveti red

sveti red mašniško posvečenjePrvi Jezusovi učenci so bili duhovniki. Posvetil jih je Jezus sam pri zadnji večerji, ko jim je naročil: »To delajte v moj spomin.” (Lk 22,19). Mašniško posvečenje se je že od začetka podeljevalo s posebnim obredom. S polaganjem rok in z molitvijo. Jezus je izbral samo nekatere izmed njegovih učencev in jih imenoval apostole. Dal jim je učiteljsko in pastirsko oblast in oblast delitve zakramentov.  » Zato te opominjam, da znova razplameniš Božji milostni dar, ki je v tebi po polaganju mojih rok. (2 Tm 1,6).

 

 

Sveti zakon

zakrament sveti zakonKdaj je Jezus naravni zakon povzdignil v zakrament svetega zakona?

Nekateri menijo, da se je to zgodilo na svatbi v Kani Galilejski (Jn 2,1-11). Drugi trdijo, da je to storil tedaj, ko je farizejem odgovoril ali je dovoljeno možu, da se loči od svoje žene. V odgovoru je zakon privedel spet k prvotni zamisli nerazvezne zveze enega moža z eno ženo (glej Mt 19,3-9).

 

Sedem zakramentov katoliške cerkve – zaključek

V  sedmih zakramentih katoliške Cerkve je skritih veliko vznemirljivih skrivnosti, ki jih človek z razumom težko dojame. V zakramentih se s pomočjo zunanjih znamenj in obredov srečujemo z vstalim Jezusom. Zato je zakramentalno življenje, poleg branja Svetega pisma in redne molitve, najpomembnejše za našo duhovno rast.

Povabljen si, da vprašanja ali mnenja o zakramentih katoliške cerkve zapišeš v spodnje komentarje.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.