APOSTOLSKA DELA Sveti duh

Apostolska dela – ali Sveti Duh še deluje v Cerkvi?

Verjetno si že opazil, da se v Velikonočnem času med mašami berejo berila iz Apostolskih del. To velja tudi za prva berila pri nedeljskih mašah.

V članku bom predstavil zgradbo in teološki pomen Apostolskih del. Posebej bom opisal dogodek, ki se mi zdi med najpomembnejšimi v zgodovini  krščanstva in brez katerega Cerkev danes ne bi bila to, kar je. To je binkoštni dogodek, ko se je izpolnila Jezusova obljuba, da bo poslal Svetega Duha.

 APOSTOLSKA DELA Sveti duh

Kdo je napisal Apostolska dela (Apd)?

Uvod v Apd (1,1-3)  pričuje in biblična znanost potrjuje, da je pisatelj isti kot pisatelj Lukovega evangelija. Napisana so bila okoli leta 90 po Kr.  Pripovedujejo o zgodovini prvih kristjanov in Cerkve v Jeruzalemu, v Judeji in Samariji ter med ostalimi ljudstvi. Opisujejo Pavlova misionska potovanja in kako se je krščanstvo razširilo do Rima. Rim je bil tedaj svetovna prestolnica.

Namen Apostolskih del je pokazati, da se je oznanjevanje evangelija razširilo po vsem svetu. Točen kraj nastanka ni točno poznan.

Zgradba Apostolskih del

  • Predgovor (1,1-3); prim Lk 1,1-4

 

  • Uvod (1,4-26)
  • Uvod prikazuje dogodke, ki pomenijo priprave na prihod Svetega Duha. Obsega:
  • Zadnje smernice in pouk Vstalega (1,4-8)
  • Jezusov vnebohod (1,9-11)
  • Občestvo kristjanov, ki moli (1,12-14)
  • Izvolitev Matija za apostola (1,15-26)

 

  • Prvi del (2,1-8,3): Cerkev v Jeruzalemu
  • Apostoli so oznanjali Jezusa Kristusa najprej v Jeruzalemu. Glavni dogodki so bili:
  • Binkoštni dogodek (2,1-13)
  • Petrov binkošni govor (2,14-36)
  • Prva spreobrnjenja (2,37-42)
  • Življenje mladega občestva (2,43-47)
  • Izvolitev sedmih diakonov (6,1-7)
  • Štefana zapro (6,8-15)
  • Štefanov govor (7,1-53)
  • Štefanova smrt (7,54-8,1a)

Po preganjanju v Jeruzalemu so se vsi kristjani, razen apostolov, razkropili po Judeji in Samariji. Oznanjevanje se je tako širilo in prebudilo polemiko in preganjanje (5,40; 7,57-8,3)

  • Drugi del (8,4-12-25): Cerkev v Judeji in Samariji

Evangelij se širi med Judi izven Jeruzalema. Savel, preganjalec kristjanov, se spreobrne in postane misionar med pogani. S sprejemanjem poganov v Cerkev se začenja  novo obdobje oznanjevanja. Višek pomeni krst Kornelija (10,1-11,18) in nastajanje občestva v Antiohiji (11,19-26).

  •  Tretji del (13,1-28,31): Cerkev med narodi

V tem delu se srečamo s prvimi tremi  misionskimi potovanji apostola Pavla in z zborom apostolov v Jeruzalemu. Na zboru so razjasnili vprašanja v zvezi s sprejemanjem poganov v judovsko krščansko skupnost.  Sklep zbora je bil, da je pot za oznanjevanje poganom odprta.

Za Pavla se v Rimu začne obdobje preganjanja in trpljenja zaradi oznanjevanja evangelija.

V Apd ne izvemo nič o Pavlovi smrti. Končajo se s poročilom, da se v Rimu oznanja Božje kraljestvo in nauk Jezusa Kristusa. S tem je pisateljev cilj dosežen: Veselo oznanilo pride iz Jeruzalema v Rim, kar pomeni, da se je razširilo po celem tedaj znanem svetu.

Teologija apostolskih del

Apd so nadaljevanje Lukovega evangelija (Apd 1,1-3). Pisatelj ne opisuje del velikih ljudi zgodnjega krščanstva. Glavna tema je pričevanje o Jezusu Kristusu in Cerkvi, ki temelji na Božjem delovanju. Cerkev je sestavljena iz kristjanov, ki izvirajo in judovstva in poganstva.

  • Oznanjevanje Jezusa Kristusa se odvija na treh ravnem:
  • Apostoli oznanjano veselo novico v Jeruzalemu,
  • Oznanjevanje Božje besede v Judeji in Samariji,
  • Oznanjevanje Judom in poganom vse do Rima, kar pomeni vsem narodom in vsemu svetu.

Razvoj oznanjevanja prvih kristjanov nam kaže smer nadaljnega oznanjevanja Cerkve.

  • V Apd najdemo naslednja teološka težišča:
  • – Božji Duh deluje v Cerkvi, ki raste,
  • – Na Jezusov drugi prihod moramo biti vedno pripravljeni,
  • – Jezus je središče časov,
  • – Božjo besedo je treba oznanjati po vsem svetu,
  • – Oznanjevanje Božje besede vodi in ščiti Sveti Duh.

Binkoštni dogodek – prihod Svetega Duha

sveti duhIme binkošti je nastalo v helenističnem judovstvu in  pomeni 50. dan. V zgodnjem judovstvu je to pomenilo petdeseti dan po prazniku pashe in istočasno konec praznovanja pashe. Praznik so povezovali tudi s spominom na Božje razodetje in sprejem zapovedi na gori Sinaj (2Mz 19), ki se je zgodil 50 dni po izhodu iz Egipta.

Tudi v Apd je binkoštni dogodek povezan z odrešenjem. S pomočjo simbolike  (šum z neba, jeziki, podobni plamenom) pisatelj opiše dejstvo, da so bili vsi napolnjeni s Svetim Duhom. Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Ljudje so od vsepovsod priromali v Jeruzalem.

Seznam narodov (9-11) kaže na takojšnjo razširitev krščanstva po binkoštem dogodku. In prav to je zame najpomembnejša posledica in bistvo  prihoda Svetega Duha.

Petrov binkoštni govor

Peter, ki ga je vodil Svetih Duh,  razloži, da se je izpolnila starozavezna  prerokba iz Joelove knjige. Prerokba naznanja, da bo Bog izlil svojega Duha na vse človeštvo in vsem bo daroval dar preroštva. Dogajali se bodo tudi čudeži in znamenja.

Sveti Duh Petru razodene tudi resnico o Jezusu, ki ga je Bog obudil od mrtvih, ga osvobodil od bolečin smrti in bil povišan na Božjo desnico. Od Očeta je prejel obljubo Svetega Duha in tega Duha je razlil nad apostole.

Glavno sporočilo Petrovega govora je, da je bil Jezus rešen po svoji smrti in, da smo bili tako rešeni vsi ljudje. Pri tem se sklicuje na Staro zavezo.

Prva spreobrnjenja

Petrov binkoštni govor je bil odredotočen tudi na klic k spreobrnjenju in krstu. Omeni obljubo iz preroka Joela, da bodo vsi prejeli Svetega Duha in rešitev.

Iz Apd ne moremo natančno razbrati, kako so prvi kristjani v Jeruzalemu živeli. V 2,42 so opisane štiri prvine, ki so bile temelj življenja in delovanja kristjanov:

Vztrajanje v nauku apostolov

Apostolsko izročilo spada k temeljem vsakega krščanskega življenja.

Občestvo

Vladala je enotnost v odnosu med člani občestva. Lastnino so uporabljajli skupaj. S svojim premoženjem so ravnali socialno odgovorno. Pomagali so ubogim.

Lomljenje kruha

V krščanstvu z lomljenjem kruha označujemo Gospodovo večerjo, evharistijo. Obhajali so jo na koncu obeda.

Molitev

Kristjani so se še naprej udeleževali tempeljskih bogoslužij in upoštevali judovski čas molitve. Poleg tega so imeli vedno več lastnih molitev.

Življenje prvih kristjanov se je odražalo v povezavi z Bogom v molitvi in z ljudmi v medsebojni pomoči.

 Ali Sveti Duh še deluje v Cerkvi?

Na binkoštni dan je Sveti Duh prišel s šumenjem viharja in je padel na zemljo kot ogenj z neba. Navzoči so doživljali zamaknjenja in pričeli govoriti v »tujih jezikih«. Zdi se, da je v Cerkvi takšnih zunanjih in izrednjih znamenj manj. Kar pa ne pomeni, da Sveti Duh ne veje več med nami.

V Apd lahko preberemo tudi o drugačnem delovanju Svetega Duha. Po oznanjevanju apostolov, ki so bili prežeti s Svetim Duhom so prvi kristjani pristajali na nauk apostolov, se spreobračali, pomagali drug drugemu, obhajali evharistijo in molili.

To delamo tudi danes. Toda, ali bi nam to uspevalo, če bi se nanašali samo na našo človeško voljo in moči? Tudi jaz in ti ter celotna Cerkev raste notranje in na zunaj s pomočjo in močjo Svetega Duha.

Bolj podrobno se z Apostolskimi deli in binkoštnim dogodkom seznaniš v Svetem pismu.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.